Komu to znanje pride prav?

Denimo, da ste bili na počitnicah v Turčiji, uživali hrustljave pistacije, kupljene na lokalni tržnici za desetino cene, ki jo običajno plačate v najbližji trgovini, in se vam je utrnila nova poslovna ideja, da bi uvažali sadje in oreščke. Ste pomislili, da pa morda lahko še kje odkrijete bolj ugodne rastlinske proizvode, ki bi jih ponudili evropskim trgovcem? Kaj pa lešniki, ki so pri nas tako dragi? Tudi teh imajo v Turčiji za izvoz. O, saj ponujajo tudi suho sadje, rozine, fige in marelice. To bi pa že bilo za posel!

Po vrnitvi domov se začnejo spletne poizvedbe, kaj vse mora podjetje ali podjetnik poleg registracije nove dejavnosti pri AJPES-u še zagotoviti. Ko opravi formalnosti pri Finančni upravi RS in carinskem organu znotraj nje, ga preseneti zahteva, da se mora registrirati še pri pristojnem organu za nadzor varnosti živil. Kaj res? Na meji so inšpektorji za hrano, ki bodo pošiljke pregledovali in po presoji vzorčili za laboratorijsko analizo? In to mora plačati uvoznik živil? A da je on odgovoren kot nosilec živilske dejavnosti, ki daje hrano na trg?

Saj ni mogoče: če bi bile del pošiljke paprike in feferoni, bi se moral pa še enkrat registrirati pri pristojnem organu za nadzor zdravja rastlin! Na meji so tudi fitosanitarni inšpektorji, ki jim je treba pošiljko prijaviti za pregled, še preden prispe na mejo. In plačati tudi tu pristojbino. A da bo potrebno pošiljko najaviti skozi posebno spletno aplikacijo? Ja, seveda se bo registriral tudi v za njeno uporabo.

Ko je vse to raziskovanje opravljeno, se novi podjetnik izenači z drugimi uvozniki, ki postopke sicer poznajo, a niso nikoli sigurni, če poznajo tudi posebne zahteve za uvoz “rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov iz tretjih držav”. Taka je namreč dikcija zelenih pravil, okronana se z vrsto latinskih imen za rastlinske vrste, ko so jabolka “plodovi Malus” in paprika “plodovi Capsicum“. Cisto za povrh pa pridejo še zahteve glede posebnih pogojev pridelave ali dodelave v državah izvoznicah, da so rastlinski pridelki brez tveganj za zdravje rastlin, ki rastejo pri nas.

Tu je torej prva pomoč pri branju zelenih pravil, če vas zanima, iz poslovnih razlogov seveda. Kmalu pa bomo skupaj odkrili, kako zelena pravila vplivajo na naša potovanja in kupovanje v spletnih trgovinah.

Published by Lasta

Plant pathology is my profession, plant protection is my job, genealogy is my passion...

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: