Protection against pests of plants

Since 1977 to 2019 the Council Directive 2000/29/EC on measures to protect the health of EU plants has been considered as the main legal act of the European union, which has been transposed into national legislation of the EU Member States and the other European countries, which want to become once the memeber states. All these created so called “Lists of pests, plants, plant products and other regulated objects” which are under the phytosanitary legislation, including official controls (an example of North Macedonia).

Directive 2000/29/EC aims to protect plants from harmful organisms (pests and diseases) by both preventing their import into the EU and limiting their spread if they do enter. Key points are:

  • Each country must establish an authority responsible for plant health and ban the import of organisms and plants which are considered harmful.
  • The legislation covers living plants and seeds, notably fruit, vegetables, bulbs, cut flowers, branches, cut trees and plant tissue.
  • Plant producers, distributors and importers must be listed in an official register.
  • Certain plants and plant products grown in the country must undergo a health inspection on the premises at least once a year.
  • Plants that satisfy the inspection are given a phytosanitary certificate for export or they bear an agreed mark, called (a plant passport). This is essential for plants being transported outside a place of production and across the border to another country.
  • Plants which do not satisfy the certificate’s conditions are either treated, moved to an area where they pose no risk, sent for industrial processing or they are destroyed.
  • National authorities must conduct random checks on plants where they are grown, stored, sold or transported.
  • National authorities must check certain plants coming from third countries. The inspections cover their packaging and phytosanitary certificate, issued no more than 14 days before their import. They are also subjected to identity and plant health checks at the border inspection point.
  • Where imported plants do not meet the required standards, they may be treated, placed in quarantine, destroyed or the infected produce removed.
  • EU countries must notify each other and the European Commission, as well as the third country concerned if applicable, when any harmful organisms are detected and take all necessary measures to destroy them. Such obligation exists also among other countries, which are contracting parties to the International Plant Protection Convention (standard ISPM 13).

In May 2013, the European Commission proposed a new EU plant health regulation together with a package of legal acts of new plant health regime.

On 14 of December 2019, the Directive 2000/29 EC is going to be replaced by Regulation (EU) 2016/2031 of the European Parliament of the Council of 26 October 2016 on protective measures against pests of plants, which is going to include in special implementing act also all annexes of the directive (they will only be renamed and reorganised).

COMMISSION IMPLEMENTING REGULATION (EU) 2019/2072 of 28 November 2019 ( OJ L 319, 10.12.2019 ) enters into force on 14 December 2019 by:

  • establishing uniform conditions for the implementation of Regulation (EU) 2016/2031 of the European Parliament and the Council, as regards protective measures against pests of plants, and
  • repealing Commission Regulation (EC) No 690/2008 on recognised protected zones and
  • amending Commission Implementing Regulation (EU) 2018/2019 by deleting its Article 2 and Annex II on list of plants, which do not require a phytosanitary certificate for the introduction into the EU of the fruits listed.
  • The only plants, which do not require a phytosanitary certificate, issued by exporting phytosanitary inspector for the import into the EU, are fruits: pineapples, coconuts, durians, bananas and dates.
  • All the other plants and plant products need a phytosanitary certificate from country of export and a prior notification of import across selected border control post of the EU by a registered shipment agent using TRACES NT system (help, acceptance, training).
  • Also other countries are enouraged to become paperless certification authorities using the global ePhyto system.

All pieces of EU legislation are compliant with International Plant Protection Convention and its International Standards for Phytosanitary Measures (ISPMs).

Rastlinska stenica razlog za ukrepe ob izvozu v Avstralijo in Novo Zelandijo

Od 1. septembra 2019 do vključno 30. aprila 2020 Avstralija in Nova Zelandija uvajata zaščitne ukrepe za preprečevanje vnosa invazivne vrste rastlinske stenice. Ukrepi toplotnega tretiranja ali zaplinjanja pred izvozom bodo doleteli tudi slovenske izvoznike kontejnerskega in drugega blaga, ki privablja marmorirano smrdljivko iz okolja v pribežališča za prezimovanje.

Za skupino blaga z velikim tveganjem, kamor sodijo surovine in izdelki iz lesa, tkanin, plute, kovin, keramike in kamna, državi uvoznici zahtevata tretiranje, ki zadovoljivo uniči morebitne neželene žuželčje potnike, zlasti marmorirano smrdljivko Halyomorpha halys. Izvajalce tretiranj morajo za to odobriti avstralski pristojni organi. V ta namen so organizirali vrsto usposabljanj v sredozemskih lukah. V Luki Koper je bil odobren izvajalec toplotnega tretiranja že v lanskem letu, ko so ukrepi veljali za Italijo. Letos je na seznamu zaščitnih ukrepov poleg ZDA in Kanade že 30 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija.

Izvozniki lahko le upajo, da bo izvajalec tretiranj v Luki Koper pravočasno odobren tudi za zaplinjevanje, saj je na seznamu kar nekaj blaga, ki bi pregrevanja nad 60 stopinj ne preneslo. Avstralija in Nova Zelandija sta kot učinkovite fumigante odobrili le pripravke na osnovi sulfuril fluorida, ki so bili v Sloveniji pred kratkim registrirani kot biocidi. Dovoljenja za uporabo sulfuril fluorida kot fitofarmacevtskega sredstva na rastlinskem blagu pa zastopnik v Sloveniji še ni pridobil.

Na podlagi ocene tveganja vnosa marmorirane smrdljivke iz Severne Amerike ali iz Evrope na južno poloblo so znanstveniki določili še drugo skupino tveganega blaga, s katerim bi se stenica lahko vnesla. To blago (surovine in izdelki iz gume, umetne mase, papirja, celuloze, sol, apno, cement, rude, itd.) mora izvoznik ob pakiranju in odpremi natančno pregledati in zagotoviti, da ni kontaminirano ne s to invazivno vrsto stenic, ne z drugimi insekti ali živalmi.

Uradna služba za varstvo rastlin Avstralije in Nove Zelandije bo pregledovala pošiljke iz Evrope in severne Amerike. Ob najdbi živih žuželk ali ugotovitvi, da izvozna pošiljka ni bila tretirana ali pa jo je tretiral nepooblaščen izvajalec, bo pošiljka zavrnjena. Da bi preprečili gospodarsko škodo, so precej naporov vložili v obveščanje in usposabljanje izvajalcev in služb za obvladovanje te nove vrste rastlinske stenice, ki se je pred kratkim zanesla tudi k nam.

Preberite še:

Marmorirana smrdljivka Halyomorpha halys je vsejedka. Hrani se z:

  • vrtninami (paradižnik, fižol, paprika,…)
  • sadjem (jabolka, hruške, lešniki,…)
  • koruzo, sojo in drugimi poljščinami
  • gozdnimi sadeži…

Ko jeseni išče prezimovališče, leze v poslopja, hiše in druga zavetja. Nadležna je tudi zaradi neprijetnega vonja.

Zdravje rastlin je ključno za varno trgovanje

Ko rastline postanejo tržno blago.

Rastline so kompleksni organizmi. Najdemo jih v različnih oblikah. Nekatere so majhne in neopazne kot trava. Druge so velike in veličastne kot drevesa. “Plants are life” – rastline so življenje, je slogan konvencije IPPC ob promociji zdravja rastlin.

Rastline so hrana za živali. Vključno z našo vrsto in z zelo majhnimi, ki lahko škodijo zdravju rastlin. Škodljivci, kot so nematode, žuželke in pajkovci se hranijo na rastlinah. Bakterije, virusi in glive rastline okužujejo. Rastline v svoji obrambi izločajo snovi, ki lahko škodijo nam. Ali pa patogeni izločajo toksine, ki škodujejo našemu zdravju po tem, ko jih zaužijemo.

Znanstveniki za področje zdravja rastlin ocenjujejo verjetnost, da bi se škodljivci in bolezni vnesle in širile po uvozu rastlin. Osredotočajo se na mogoče učinke na evropsko kmetijstvo, gozd in okolje ter predlagajo ukrepe, ki bi tveganja obvladali. Potem se za EU Evropska komisija posvetuje s pristojnimi organi v državah članicah in sprejme ukrepe, ki temeljijo na Zakonu o varstvu rastlin v EU.

Ali veste, da nekatere rastline potrebujejo potni list, da potujejo po Evropski uniji? Rastlinski potni list dobijo po opravljenih zdravstvenih pregledih. Izdajo pa jih registrirani izvajalci dejavnosti pridelave ali uvoza in trgovanja. Pred tem morajo njihove odgovorne osebe za zdravje rastlin dokazati pozanavanje karantenskih škodljivih organizmov in drugih nadzorovanih bolezni in škodljivcev pred pristojnim organom.

Zgodovinsko gledano je sistem rastlinskega potnega lista nadomestil izdajanje fitosanitarnih spričeval med EU državami članicami, ko se je vzpostavil skupni trg leta 1993. Po prvi vzpostavitvi skupnostnega trga leta 1958, so morala fitosanitarna spričevala spremljati vsako pošiljko rastlinskega blaga. Toda to ni bilo ne praktično ne ekonomično ob prostem pretoku blaga, storitev, ljudi in kapitala leta 1993. Inšpekcijske preglede na mejah so nadomestili pregledi na mestih pridelave, kot so drevesnice ali rastlinjaki. Certifikate kot dokumente so nadomestile etikete nameščene na najmanjše pakiranje rastlin ali rastlinskih proizvodov. Take etikete – rastlinske potne liste – lahko še sedaj opazite na rastlinah v trgovinski izmenjavi v EU.

Mednarodno so fitosanitarna spričevala priznana kot uradni dokumenti. Potrjujejo, da so rastline, ki prečkajo zunanje meje, zdrave. Ti dokumenti zagotavljajo, da uvožene rastline ne ogrožajo zdravja rastlin v namembni državi.

Regulirane rastline iz uvoza ne morejo vstopiti na ozemlje EU, ali na ozemlje katerekoli druge države izven EU, brez odobritve, četudi imajo fitosanitarno spričevalo. Uradna služba za varstvo rastlin (National Plant Protection Organization) dovoli njihov vstop. To so inšpektorji na mejnih vstopnih točkah, ki pregledujejo skladnost pošiljk glede na uvozne predpise.

Protecting plants, protecting life (FAO-IPPC International Year of Plant Health 2020)

Na sliki je pošiljka zelenjave med uradnim pregledom pred izvozom v EU. Pred izdajo fitosanitarnega spričevala pošiljko na reprezentativnem vzorcu pregledajo fitosanitarni inšpektorji.

Tale izvozna pošiljka, namenjena za izvoz v EU v Nairobiju (Kenija), ni prestala uradnega pregleda na mejni točki. Pošiljka je bila zavrnjena zaradi infestacije s škodljivcem s seznama karantenskih škodljivih organizmov za Evropsko unijo.

Takim zavrnitvam na meji se lahko izognemo, če izvozniki poznajo zahteve države, kamor potuje pošljka. Predvsem morajo biti med pridelavo ustvarjene razmere, da – v tem primeru škodljiva plodovrtka v plastenjakih – ne more napasti pridelka paprike. Taki škodljivci ali bolezni so splošno razširjeni v državah pridelave na drugih kontinentih. V državah EU pa so karantenske vrste, ki jih ne želimo vnesti zaradi škode, ki bi jih tu povzročali.

Trajnostne prakse trgovanja vključujejo zagotavljanje varstva zdravja in varnost rastlin kot hrane. Moderne elektronske rešitve fitosanitarnih spričeval (ePhyto) dobro služijo trgovini in zagotavljajo hiter in varen uvoz v korist zdravja rastlin in našega zdravja.

Komu to znanje pride prav?

Denimo, da ste bili na počitnicah v Turčiji, uživali hrustljave pistacije, kupljene na lokalni tržnici za desetino cene, ki jo običajno plačate v najbližji trgovini, in se vam je utrnila nova poslovna ideja, da bi uvažali sadje in oreščke. Ste pomislili, da pa morda lahko še kje odkrijete bolj ugodne rastlinske proizvode, ki bi jih ponudili evropskim trgovcem? Kaj pa lešniki, ki so pri nas tako dragi? Tudi teh imajo v Turčiji za izvoz. O, saj ponujajo tudi suho sadje, rozine, fige in marelice. To bi pa že bilo za posel!

Po vrnitvi domov se začnejo spletne poizvedbe, kaj vse mora podjetje ali podjetnik poleg registracije nove dejavnosti pri AJPES-u še zagotoviti. Ko opravi formalnosti pri Finančni upravi RS in carinskem organu znotraj nje, ga preseneti zahteva, da se mora registrirati še pri pristojnem organu za nadzor varnosti živil. Kaj res? Na meji so inšpektorji za hrano, ki bodo pošiljke pregledovali in po presoji vzorčili za laboratorijsko analizo? In to mora plačati uvoznik živil? A da je on odgovoren kot nosilec živilske dejavnosti, ki daje hrano na trg?

Saj ni mogoče: če bi bile del pošiljke paprike in feferoni, bi se moral pa še enkrat registrirati pri pristojnem organu za nadzor zdravja rastlin! Na meji so tudi fitosanitarni inšpektorji, ki jim je treba pošiljko prijaviti za pregled, še preden prispe na mejo. In plačati tudi tu pristojbino. A da bo potrebno pošiljko najaviti skozi posebno spletno aplikacijo? Ja, seveda se bo registriral tudi v za njeno uporabo.

Ko je vse to raziskovanje opravljeno, se novi podjetnik izenači z drugimi uvozniki, ki postopke sicer poznajo, a niso nikoli sigurni, če poznajo tudi posebne zahteve za uvoz “rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov iz tretjih držav”. Taka je namreč dikcija zelenih pravil, okronana se z vrsto latinskih imen za rastlinske vrste, ko so jabolka “plodovi Malus” in paprika “plodovi Capsicum“. Cisto za povrh pa pridejo še zahteve glede posebnih pogojev pridelave ali dodelave v državah izvoznicah, da so rastlinski pridelki brez tveganj za zdravje rastlin, ki rastejo pri nas.

Tu je torej prva pomoč pri branju zelenih pravil, če vas zanima, iz poslovnih razlogov seveda. Kmalu pa bomo skupaj odkrili, kako zelena pravila vplivajo na naša potovanja in kupovanje v spletnih trgovinah.