Rastlinska stenica razlog za ukrepe ob izvozu v Avstralijo in Novo Zelandijo

Od 1. septembra 2019 do vključno 30. aprila 2020 Avstralija in Nova Zelandija uvajata zaščitne ukrepe za preprečevanje vnosa invazivne vrste rastlinske stenice. Ukrepi toplotnega tretiranja ali zaplinjanja pred izvozom bodo doleteli tudi slovenske izvoznike kontejnerskega in drugega blaga, ki privablja marmorirano smrdljivko iz okolja v pribežališča za prezimovanje.

Za skupino blaga z velikim tveganjem, kamor sodijo surovine in izdelki iz lesa, tkanin, plute, kovin, keramike in kamna, državi uvoznici zahtevata tretiranje, ki zadovoljivo uniči morebitne neželene žuželčje potnike, zlasti marmorirano smrdljivko Halyomorpha halys. Izvajalce tretiranj morajo za to odobriti avstralski pristojni organi. V ta namen so organizirali vrsto usposabljanj v sredozemskih lukah. V Luki Koper je bil odobren izvajalec toplotnega tretiranja že v lanskem letu, ko so ukrepi veljali za Italijo. Letos je na seznamu zaščitnih ukrepov poleg ZDA in Kanade že 30 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija.

Izvozniki lahko le upajo, da bo izvajalec tretiranj v Luki Koper pravočasno odobren tudi za zaplinjevanje, saj je na seznamu kar nekaj blaga, ki bi pregrevanja nad 60 stopinj ne preneslo. Avstralija in Nova Zelandija sta kot učinkovite fumigante odobrili le pripravke na osnovi sulfuril fluorida, ki so bili v Sloveniji pred kratkim registrirani kot biocidi. Dovoljenja za uporabo sulfuril fluorida kot fitofarmacevtskega sredstva na rastlinskem blagu pa zastopnik v Sloveniji še ni pridobil.

Na podlagi ocene tveganja vnosa marmorirane smrdljivke iz Severne Amerike ali iz Evrope na južno poloblo so znanstveniki določili še drugo skupino tveganega blaga, s katerim bi se stenica lahko vnesla. To blago (surovine in izdelki iz gume, umetne mase, papirja, celuloze, sol, apno, cement, rude, itd.) mora izvoznik ob pakiranju in odpremi natančno pregledati in zagotoviti, da ni kontaminirano ne s to invazivno vrsto stenic, ne z drugimi insekti ali živalmi.

Uradna služba za varstvo rastlin Avstralije in Nove Zelandije bo pregledovala pošiljke iz Evrope in severne Amerike. Ob najdbi živih žuželk ali ugotovitvi, da izvozna pošiljka ni bila tretirana ali pa jo je tretiral nepooblaščen izvajalec, bo pošiljka zavrnjena. Da bi preprečili gospodarsko škodo, so precej naporov vložili v obveščanje in usposabljanje izvajalcev in služb za obvladovanje te nove vrste rastlinske stenice, ki se je pred kratkim zanesla tudi k nam.

Preberite še:

Marmorirana smrdljivka Halyomorpha halys je vsejedka. Hrani se z:

  • vrtninami (paradižnik, fižol, paprika,…)
  • sadjem (jabolka, hruške, lešniki,…)
  • koruzo, sojo in drugimi poljščinami
  • gozdnimi sadeži…

Ko jeseni išče prezimovališče, leze v poslopja, hiše in druga zavetja. Nadležna je tudi zaradi neprijetnega vonja.

Welcome to the green blog

When plants become a commodity

Do you know that some plants need a passport to travel across the European Union?

Internationally, a phytosanitary certificates have been agreed to be documents, which confirm, that plants in transfer of state borders are healthy and do not threaten the plant health in a country of destination.

Regulated plants from third countries may not enter neither the EU nor other states without an approval by officials of National Plant Protection Organisation, who are inspectors at border control posts.

Protecting plants, protecting life (FAO-IPPC International Year of Plant Health 2020)

Vegetable shipments cross the borders under the watchful eyes of phytosanitary inspectors.

Export of pepperoni at Nairobi airport did not pass an official inspection before an export to the EU .

The shipment has been rejected due to infestation of the EU quarantine pest.

The refusal may be avoided if the exporter knows the control measures of plant diseases and pests, which are common in cultivation, but quarantine for the EU.

Komu to znanje pride prav?

Denimo, da ste bili na počitnicah v Turčiji, uživali hrustljave pistacije, kupljene na lokalni tržnici za desetino cene, ki jo običajno plačate v najbližji trgovini, in se vam je utrnila nova poslovna ideja, da bi uvažali sadje in oreščke. Ste pomislili, da pa morda lahko še kje odkrijete bolj ugodne rastlinske proizvode, ki bi jih ponudili evropskim trgovcem? Kaj pa lešniki, ki so pri nas tako dragi? Tudi teh imajo v Turčiji za izvoz. O, saj ponujajo tudi suho sadje, rozine, fige in marelice. To bi pa že bilo za posel!

Po vrnitvi domov se začnejo spletne poizvedbe, kaj vse mora podjetje ali podjetnik poleg registracije nove dejavnosti pri AJPES-u še zagotoviti. Ko opravi formalnosti pri Finančni upravi RS in carinskem organu znotraj nje, ga preseneti zahteva, da se mora registrirati še pri pristojnem organu za nadzor varnosti živil. Kaj res? Na meji so inšpektorji za hrano, ki bodo pošiljke pregledovali in po presoji vzorčili za laboratorijsko analizo? In to mora plačati uvoznik živil? A da je on odgovoren kot nosilec živilske dejavnosti, ki daje hrano na trg?

Saj ni mogoče: če bi bile del pošiljke paprike in feferoni, bi se moral pa še enkrat registrirati pri pristojnem organu za nadzor zdravja rastlin! Na meji so tudi fitosanitarni inšpektorji, ki jim je treba pošiljko prijaviti za pregled, še preden prispe na mejo. In plačati tudi tu pristojbino. A da bo potrebno pošiljko najaviti skozi posebno spletno aplikacijo? Ja, seveda se bo registriral tudi v za njeno uporabo.

Ko je vse to raziskovanje opravljeno, se novi podjetnik izenači z drugimi uvozniki, ki postopke sicer poznajo, a niso nikoli sigurni, če poznajo tudi posebne zahteve za uvoz “rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov iz tretjih držav”. Taka je namreč dikcija zelenih pravil, okronana se z vrsto latinskih imen za rastlinske vrste, ko so jabolka “plodovi Malus” in paprika “plodovi Capsicum“. Cisto za povrh pa pridejo še zahteve glede posebnih pogojev pridelave ali dodelave v državah izvoznicah, da so rastlinski pridelki brez tveganj za zdravje rastlin, ki rastejo pri nas.

Tu je torej prva pomoč pri branju zelenih pravil, če vas zanima, iz poslovnih razlogov seveda. Kmalu pa bomo skupaj odkrili, kako zelena pravila vplivajo na naša potovanja in kupovanje v spletnih trgovinah.